076_O LUCIFERIJANSKI ENERGIJI, KI ZDAJ UPRAVLJA S PLANETOM

Mnogi omenjajo Luciferja, toda nihče noče čisto jasno povedati, kje se ta njegova energija sploh manifestira, kje jo prepoznavamo in ne nazadnje, kako jo občutimo v Stvarstvu.

V Stvarstvu zaznavamo tako, da čutimo.

Doma imam levo od umivalnika pralni stroj za perilo (nujno zlo!), na njem pa vedno stoji velika rola papirnate brisače. Ko pomijem posodo, kar sta v mojem primeru krožnik ali dva in zraven še nekaj vilic in žlic, splaknem čisto posodo pod pipo in jo nato posušim s papirnato brisačo.

Medtem razmišljam vseh sort reči.

Razmišljam o tem, da bi lahko vse papirnate brisače na svetu izdelovali iz koruznih stebel, koruznih listov, iz celuloznih odpadkov te rastline, ki ostanejo ob ličkanju (smukanju koruznih listov s storža, preden ga oružijo). Tudi sicer nič od tega ne gre v nič, saj vse te dele rastlin kmet lahko koristno porabi za steljo živalim, za krmo ali pa jo pokuri kot odpadek.

Ampak, rastlina se vedno obnovi in hkrati obnovi vse svoje dele. Kako čudovito!

Vedno znova se začudim, kako je Stvarstvo za nas to pametno uredilo. Mislim to, da se seme rastline samo s pomočjo sonca, vode in zraka, pa seveda mineralov, neštetokrat obnovi - nam v čast in zadovoljstvo! In ravno tako živalim, seveda.

To nam je dal Bog, to sta nam dala naša Oče in Mati. Oba sta Bog, in ne samo eden ali drugi!

Njena duša je hkrati duša tega planeta. S tem, ko je naša Mati, je hkrati tudi Mati Vsega v Vesolju, zato razmišlja kot Mati. Tako ravnajo prave Starševske energije Vesolja!

Tiste lažne, so pa plenilske in tako tudi ravnajo- plenilsko!

Naša Prva Starša sta nas vključila v večni Krog obnavljanja, za nas sta ga tudi ustvarila.

In tudi mi se v tem Krogu ponavljamo in obnavljamo. Ne motimo Kroga, ne prekinjamo ga z dejanji uperjenimi proti Volji naših Prvih Staršev. Njuno Voljo sprejemamo in nihče nam Življenja ne sme zaračunavati!
Življenje nam je bilo podarjeno.

Toda - ups!!! Počasi...

Tu imamo nesporazum. Nekaj je zdaj močno narobe, saj nam vse to, kar dobimo od naših Prvih Staršev, nekdo zaračunava in njemu za to plačujemo!

Ker če ne plačamo, ostanemo brez vsega, kar nam je potrebno za življenje.

Pa ne le to. Ta, ki nam ne privošči našega, kar je za nas ustvarjeno, nasilno prekinja naravni tok stvari.

Prekine ga s svojim vpletanjem v njegove naravne procese, z vstavljanjem svojih "krogov". Zavedati se moramo, kaj pomeni "naravno". Naravno pomeni Naravi logično in od nje pričakovano.

Veliki Krog in njegova pravila spreminjajo z vsiljeno prisotnostjo. Pri tem se pozivajo na to, da brez njih mi ne bi mogli preživeti!

Potem pa ves čas zahtevajo dokaze naše hvaležnosti. Da ne rečem, da ta nadomestna "božja" opcija ves čas proslavlja svoje zasluge, da Življenje sploh obstaja.

Postavljajo nam zapornice, zaračunavajo cestnine, nabijajo davke, predpisujejo takse in nam pogojuje oz. predpisujejo kaj vse smemo in česa ne.

Postavi blagajno in nam zaračunava prehod, mostnino, dostavo hrane, prevoz v službo... skratka, vsako našo dejavnost obdavči.

Lucifer umetno ustvarja pomanjkanje! Potem prerazporeja revščino in se pred nami postavlja s svojo pravičnostjo.

Z vzdrževanjem revščine ustvarja vakuum za naše potrebe. To stanje, ko nekaj pogrešamo, obrne sebi v prid in imenuje "povpraševanje".

Svoje poseganje v naraven potek stvari Lucifer predstavi kot "urejanje trga". Zanj je to preprečevanje zmede ter odpravljanje anarhije.

Lucifer govori, da gre za kontroliranje tržnih zakonitosti. Zato nam vsili svoja pravila.

Tako nastavljenemu trgu sledi doziranje (odmerjanje) dobave.

Lucifer nam pojasni, da gre pri tem samo za usklajevanje ponudbe s povpraševanjem, za uravnovešanje trga in urejanje tržnih razmer!

V resnici pa Lucifer načrtno producira (proizvaja) pomanjkanje, saj ima od tega ravno on največjo korist, ker tako izsili plačila in določa pogoje pod katerimi lahko kaj kupimo.

Ko se počuti "radodarnega", nam reče: kupi tri izdelke, pa ti četrtega podarim.

V glavnem pa zadevo lahko sklenemo takole: Lucifer nam prodaja naše - mi pa kupujemo svoje!

Lahko seveda tudi sam nekomu prodaš sadove svojega dela, vendar mora potekati po Luciferjevih pravilih. Njemu plačaš davek, da dobiš licenco. Brez Luciferjevega dovoljenja, ne smeš prodajati svojih izdelkov in zamisli. Od tvojega dela mora Lucifer imeti dobiček! Sicer ne smeš delati, ne smeš prodajati svojih izdelkov.

Nič ne poteka mimo Luciferjevega nadzora, ker nič ne sme potekati mimo njegovega nadzora.

Fraza »Bog vse vidi in vse ve....« nikakor ni božja, temveč Luciferjeva.

Pomeni pa: povsod imam svoje špijone, sledijo vam moje kamere in na vsak vaš telefon sem pripet. Toda vse to je za vaše dobro in zaradi vaše varnosti!

Slej ali prej bom izvedel, kar počnete za mojim hrbtom, zato pazite kaj delate!

Z izsiljevanjem in grožnjami Lucifer osmišlja in opraviči svojo prisotnost na planetu. Prikazuje jo kot našo potrebo po njem, nujo po »urejenosti«, disciplini, potrebo po reguliranju sicer zmedenega življenja, po uvedbi zakonov, ki jih je vedno več in nikoli manj. Življenje je predpisano in mi lahko živimo le, če sledimo predpisom.

Od tod izvira Luciferjeva fraza: Pa kaj potem, če ste kontrolirani, saj je za vaše dobro. Če si pošten, se ti ni treba ničesar bati...

Pri ljudeh pa to povzroči, da če jim zaprejo soseda, to komentira takole: Ja, je že kaj že kaj nezakonitega ušpičil... Sicer ga ne bi preganjali!

Lucifer trdi, da takšni kot smo, brez njega ne bi preživeli.

Ne bi obstajali tako, kot zdaj obstajamo, ko imamo na voljo zakone, interpretacije in smo deležni vseh mogočih intervencij (poseganja) v naše življenje.

Lucifer nam zagotavlja, da brez njega nič ne bi funkcioniralo. Potem pa sam poskrbi, da pri morebitni praviloma zelo kratkotrajni zamenjavi oblasti, ki mu ni pogodu, res nič ne deluje! Državo, ki ne prizna Luciferja za vrhovno oblast in ga ne slavi kot gospodarja vsega sveta - preprosto sabotira.

Od dejavnosti, od katerih sam nič nima, Lucifer ne bi mogel živeti.
Od vsakega človekovega delovanja mora Lucifer imeti profit, če ne ga ne dovoli. Imeti mora koristi od našega dela, plačevati mu moramo davek.

Sam namreč nič ne zna, ničesar ne ustvarja, zato krade pri drugih in potem njim vsili svoje usluge. Te pa so večinoma prerazoporejanje tujega denarja, torej denarja, ki so ga drugi ustvarili.

Pisanje pravil in zakonov je v celoti njegova domena. Vse to počne v imenu »pravičnosti«, »humanosti«, »demokracije«, »človekovih pravic«... ipd.

Ne vem, če ste opazili, toda vsak dan je nekakšen dan nečesa ali nekoga. 
Zdaj je dan slepih in slabovidnih, drugič dan rakavih bolnikov, potem dan invalidov, pa dan sladkornih bolnikov, ledvičnih bolnikov, avtističnih otrok, pa spet dan vojnih veteranov, pa materin dan, očetov dan, dan prijaznosti in dobrih dejanj in poezije in... podobnih oslarij. Lucifer najprej ustvari nesrečo, potem z njo služi, nato jo časti in slavi!

Pri Luciferju je vse samo forma, brez vsebine in resničnih čustev. Takšen je Luciferjev predpisani (regulirani) svet. Blefiranje, laži in zavajanje!

Vso bedo je sam ustvaril, da potem okradenemu nesrečnežu podari en dan v letu. Dan, ki mu je posvečen, da se lahko vsak veseli svoji revščini in nesreči.

Vse, kar Lucifer dela je usmerjeno v izkoriščanje.

Njegova zloraba zakonov in oblasti, služi samo njemu, vse je le zanj in zaradi njega, nič pa za nas ali zaradi nas. Mi smo izgovor.

Lucifer načrtno ustvari pomanjkanje zato, da diktatura sploh lahko deluje. V izobilju namreč diktatura ne more delovati!

Ta svet je Mati Vsega v Vesolju ustvarila z namenom, da bo naš Dom, ustvarila ga je kot planet obilja in veselja nad Življenjem in nam ga dala v uživanje. Tu naj bi bili varni pred vsemi nevarnostmi.

Luciferjevi verniki svojega mučitelja slavijo, ga podpirajo, branijo z vsemi štirimi in ga zagovarjajo. Bojijo se ga, ker se bojijo pomanjkanja. Z njim jim grozi!

Ves čas živijo v pomanjkanju - pa se bojijo pomanjkanja!

Lucifer za svoje "usluge" terja izraze hvaležnosti, poleg plačila. Njegove "usluge" niso usluge, vsako je treba tako ali drugače plačati.

Prepričan je, da smo dolžni izkazovati hvaležnost njemu in mu izkazovati spoštovanje, kar nam da vedeti na vsakem koraku.

To zahtevo, da mu dolgujemo hvaležnost, ponavlja kot mantro. Uči v šoli, piše v časopisih, govori po TV - ustvarja mentaliteto ponižnosti, podrejanja in hvaležnosti.

Njegova mantra gre o tem, da smo mi pravzaprav sirote, saj nas Bog ne mara, in zato, ker nas ne mara, nas je zapustil. Prezira nas! Odpovedal se nam je zaradi grešnosti. Nič mu ne pomenimo.

In zato je on, Lucifer, naš dobrotnik, ki edini, skrbi za nas.

Komu drugemu je sploh mar za nas?!

Z drugimi besedami: Lucifer nam prodaja nekaj, kar ni njegovo, ker ni on ustvaril. Naše je!

Lucifer nam prodaja naše.

Oče in Mati sta vse ustvarila in nam podarila, da lahko tu živimo in v tem uživamo. Namenjeno nam je uživati Življenje tako, kot sta ga ustvarila. Onadva! Ne Lucifer.

Zdaj pa nam Lucifer odmerja kako naj živimo, koliko česa si zaslužimo in smemo imeti in komu smo dolžni plačevati vse, kar dobimo. Odmerja in zaračunava.

Plačaj, če hočeš živeti! Tekmuj in ubijaj brata, če hočeš imeti to, kar potrebuješ. Kupi in se žrtvuj.

Če nočeš žrtvovati svojih dragih - žrtvuj pa sebe namesto njih, samo takšna je izbira.

Lucifer nas ujame na Ljubezen. Ve, da smo za svoje drage pripravljeni narediti karkoli, vse bomo naredili, se z vsem strinjali, samo da bi njih zavarovali.

Na to tudi računa in nas s tem izsiljuje. Mi pa se pred tem ne moremo in ne znamo braniti.

Ne vemo od kod Luciferju tolikšna moč nad nami! Svoje Srce praviloma utišamo, njegove besede jemljemo za zavajajoče in nevarne.

Včasih si zapraviš življenje v nesmiselnem poskušanju najti rešitev.

A če ne spremeniš nekaterih pravil, potem se stvari preprosto ne morejo nehati. Pravila je postavil Lucifer in dokler se jih držiš – služijo njemu, ne tebi!

Dokler se jih boš držal, ga ne moreš premagati. Držimo se jih pa praktično povsod, saj živimo po njih. Pravila so njegova.

Če ti je kaj do lastnih otrok, potem vztrajaš, ne glede na karkoli. Da bi preživel.

 Veliki Manipulator upravičeno pričakuje, da te bo slej ali prej izdalo lastno Srce, premagalo te bo in zato se boš obnašal tako, kot on od tebe pričakuje., Ker drugače ne moreš, srce ti ne pusti, če ga imaš v prsih.

Včasih te Lucifer opomni in te spomni, da nisi dovolj human. To naredi zato, da mu ne uideš iz vzorca. Če pa mu vseeno uideš iz vzorca, te zaposli, ker takšne brez srca potrebuje za svoje nadzornike!

Srce ima očitno neko napako, ki jo nosi s sabo in je sproti ne zna razrešiti. Zato nas vedno nas potegne na dno.

V resnici ima Srce v sebi Ljubezen pomešano s Krivdo! Dokler tega konflikta Srce v sebi ne razreši, se mu bo ta napaka vedno ponovila.

In vsi, ki verjamejo vanj, bodo enako napako ponovili za njim.

Rešitev je v tem, da sam postaneš Srce in sam razrešiš konflikt v sebi. Ne čakaš, da bo Kristus umrl zate, ker tudi on ni umrl za nas!

Nihče ne more sebe žrtvovati in s tem narediti ljudi zavestne, da postanejo Odgovorni, najprej zase, nato za soljudi in za ta svet. Kar je pravzaprav namen našega pojavljanja tukaj in namen, ki ga ima to Stvarstvo z nami!

Zahtevati, da se Človek žrtvuje, zato ker se tebi ne da misliti, ne razmišljati, sočustvovati in čutiti?

To je vendar pošastno! Tak človek bi moral zanikati sebe prek vsake možne človeške predstave o tem kdo je in zato ne more biti VZORNIK človeštvu.

Življenje, ki zanika samo sebe?! Tega ni!

Potem pa, ko si konflikt v sebi razrešil, lahko še drugim pomagaš obračunati s Krivdo v njih. Na tem planetu namreč ni prostora za oboje, za Krivdo in za Odgovornost! To dvoje ne more sobivati - ne hkrati, ne obenem! Ali je eno ali pa drugo, oboje pa skupaj ne gre. Prostora je samo za eno in zdaj je pravi čas, da sprejmemo Odgovornost.

Odgovornost človeštva pomeni sprejemati odgovornost zase in za Življenje v Vesolju. medtem ko Krivdo brcnemo dol s planeta, ker tukaj nima več kaj iskati. Krivda namreč ni Zavest! Z njo se ni mogoče pogovarjati, Krivda je Tema, Nič!

Kdor se pogovarja z Ničem, sčasoma sam Nič postane.

Dokler človek tega v sebi ne razreši, tudi ne Srce samo ne more obračunati z nečim tako nečloveškim, tako obupno brezčutnim in brezsrčnim nasprotnikom, kot je Lucifer.

Lucifer se zaveda, da smo ljudje odvisni od čustev, medtem ko je sam brezčuten, brez Srca, in zato, ker ga Ljubezen ne omejuje, misli da je popoln.

Vendar pa je tudi v tem stanju odvisen je od naših čustev, sam z njimi manipulira. Toda to lahko počne le, če se naša čustva gibljejo kot "naučena gmota" energije, ki čustva samo misli, jih pa ne čuti. Zanj čutenje pomeni anarhijo! Čustev namreč ne more kontrolirati, ko jih čutimo, lahko jih pa kontrolira, če čustva mislimo namesto da bi jih čutili.

In tedaj Lucifer z našimi čustvi upravlja.

Čustva torej da - vendar v Luciferjevo korist! Zato sem na patriotizem vedno gledal kot na obliko spolne okužbe. S patriotizmom je najlaže manipulirati, ker je vezan na množico, ki je sestavljena iz posameznikov, ki zanikajo sebe, da bi se utopili v brezoblični gmoti prirejenih in naučenih čustev, ki  imajo dosti opraviti s histerijo, malo ali nič pa s čustvom.

Tako nastanejo dobrodelne organizacije »zbiralcev zamaškov«, ki sledijo pomanjkanju, ki ga Lucifer ustvari. Pomanjkanje je načrtno ustvarjeno in potem je načrtno vzdrževano, sicer diktatura ne bi delovala. Brez možnosti izsiljevanja in pogojevanja se diktaturi ves sistem sesuje, ker ga nič ne drži skupaj.

Iz tega je mogoče zaznati, da je diktaturi beseda »svoboda« samo v službi manipuliranja s človekom! Čisto metanje peska v oči.

Lucifer ve, da svojih dragih ne bomo pustili na cedilu. Ne glede na to, kako nam on stiska zanko okrog vratu.

Ve, da jih ne bomo pustili umreti, da se bomo žrtvovali zanje. Lucifer se zaveda, kako zelo odvisni smo od čustev in da bomo storili prav vse in več, da bi svoje drage obvarovali pred trpljenjem. In potem se usede na to.

Ker sam ni vezan s čustvi na nikogar, ga tuja nesreča ne prizadeva. Prizadene seveda nas, ki nekomu pripadamo in nas skrbi za naše drage. Potem on z nami in našimi čustvi manipulira. Zanj so naša čustva vrvice, za katere vleče in nas usmerja, z njimi izsiljuje, zaračunava svoje usluge. Zato smo ranljivi.
Tako se Lucifer počuti večvrednega in popolnega. Sam nima čustev in je neranljiv!

Govori nam: Delajte zame, sicer crknite! In vsi vaši dragi naj crknejo z vami vred, če ne boste delali, kot vam naročim.

Svobodni ste ne živeti, če nimate sredstev in možnosti za življenje! Če hočete živeti - plačajte!

Tako razmišlja in deluje Lucifer!

Zapleni ti nekaj, kar ni njegovo, kar mu ne pripada. Tebi vzame tvoje, nekaj kar je bilo narejeno zate in je ljudem namenjeno.

Vzame ti, da ti to potem nazaj proda po koščkih in s tem opravičuje svojo prisotnost na Zemlji. To je vsiljeno posredovanje!

Sebe ponuja za zgled, svetu se prikazuje za organizatorja tega sicer »kaotičnega« sveta. Vtis daje, kot da je Oče nesposoben urediti svojega Stvarstva in zato je zdaj on, Lucifer, da to naredi namesto njega.

Tako sebe predstavi za odrešitelja človeštva.

Sebe hkrati predstavlja za Avtorja vsega, kar nas obdaja. S tem nam hoče sporočiti, da nas je Bog zapustil, ker noče več skrbeti za nas. Nismo mu dovolj dobri, medtem ko Luciferju nismo odveč. Kaj ni dober?! Le kaj bi mi brez njega (ironično!), zato mu dolgujemo hvaležnost, za vse - kar lahko kupimo! To je naredil za nas, in to je naredil iz nas!

Hej, praktično se žrtvuje za nas!

**** 

Medtem Lucifer nadzoruje Materino energijo in jo zlorablja - zlorablja Njeno moč!

Podobno, kot Islam drži žensko v nevednosti, v podrejenem položaju, ta vztraja v tihem sovraštvu do sebe – tako se ženska maščuje tej civilizaciji, tako da v zameno za suženjstvo Islam vzdržuje kot zaostalo in maščevalno filozofijo življenja, ne da bi ženska vedela kaj dela.

Njeno sovraštvo je obrnjeno proti drugim, ne proti vzroku njihove nesreče. Na lastno nesrečo so ponosne, svojo revščino branijo in jo zagovarjajo. Tako, kot mi našo!

Posledično se njeni otroci ne upirajo svojim diktatorjem in avtoritetam, ki jim samo nadomeščajo očete. Njih se bojijo in jih spoštujejo. 
Koljejo in posiljujejo pa Evropejce, torej neko drugo, njim tujo civilizacijo, ki ima drugačne temelje od njihovih, na katerih je Evropa gradila različno kulturo od njihove. 
Arabci nimajo svoje Renesanse.

Lucifer drži Materino moč pod ključem. Če hočeš kaj od te moči, moraš plačevati. Nastavijo ti števec in potem računajo.

Tu govorim predvsem o energiji, ki je vsem potrebna za to, da ne zmrzujemo pozimi, da lahko ogrevamo domove in pridelujemo hrano tudi pod drugačnimi vremenskimi oz. klimatskimi pogoji.

Na tej energiji Lucifer sedi! To energijo odmerja, pogojuje njeno dobavo in izsili plačilo. Če se mu upiraš, de odreže od virov energije.

Enako naredi s pitno vodo.

Našo Mater drži zaprto v globoki temnici, v umazani luknji, kjer je obsojena na večno suženjstvo in samoobtoževanje in obsojena na osamo. Revica niti ne ve.... kdo je!!

Dobesedno je Pepelka, ki je obležala v mrtvih ogorkih svojih davno ugaslih želja.

To je opis tudi naše ženske!!! Ne samo muslimanskih žena.

In, ko rečem "ženska", s tem ne mislim na tiste maščevalne možače, ki so samo v ženska oblačila vtaknjeni moški. Moški so, ker so po svoji vsebini moškaste, če se jih dotakneš, so hladne kot vsi tisti moški, ki jim gredo na živce in jih zato sovražijo.

V resnici moškinje sovražijo same sebe. Nesposobne so ljubezni, ker one samo mislijo ljubezen (zahtevajo ljubezen!). Ne čutijo je in je ne proizvajajo!

Niso vredne, da bi jih nekdo imenoval ženske, saj ni nič ženskega na njih ali v njih.

Tudi one povsem nevede spreminjajo kulturo in civilizacijo, ki jo imamo za našo in smo nanjo ponosni.

Toda kdo ve, koliko ženske muke, nesreče, trpljenja... je vtkano v našo mitologijo, ki jo imenujemo narod in je naša kultura?! In mi skozi kulturo mistificiramo to žensko trpljenje. Ponosni smo nanj, ga opevamo in  vzdržujemo, ga z vsemi štirimi podpiramo... pa ne sploh vemo, kaj s tem delamo sebi in drugim.

Ženski niti ne pripišemo zaslug ali avtorstva za to, raje zasluge pripišemo njihovim sinovom, ki prej podzavestno kot zavestno samo izpolnjujejo skrita povelja njihovih maščevalnih mamic. Od tod moško nasilje!


Te svojim otročkom tiho zaupajo svojo nesrečo, na uho in v starostni dobi, ko je ti ne bodo izdali. Preprosto - ženska se otroku usede na dušo, ker se svojemu možu ne more! Možu sedi na duši že njegova mama. Tipičen slovenski vzorec -  vsi odnosi in vsa maščevanja so zamaknjena v času  za eno, dve generaciji. Odnosa v času, takega človeškega, ena na ena... pa ni!

Kakšen napredek pa je sploh lahko na planetu, če je glavna gonilna sila Vesolja, vsa ženska energija in Moč - zasužnjena?! In zato je nedejavna. Saj ne more usmerjati razvoja, reševati sveta, paziti na Življenje.

Življenje vsake preproste ženske na planetu odseva Luciferjevo zasužnjenje tiste, ki je ustvarila Življenje in ki ga lahko obnavlja.
Dokler Bog Oče ni razumel, da je Lucifer ukradel Materi njeno moč in da se iz nje napaja.... in da druge Moči v vesolju sploh ni, kot le Njena... do tedaj Oče ni razumel, ni mogel, ni znal spoprijeti se s problemom, ki ga ni razumel.

Mati se boji se Odgovornosti na enak način, kot se mi bojimo biti Odgovorni!

Ne Ona ne mi se ne zavedamo svoje moči, od kod izvira in čemu je namenjena.

Tam pa, na robu ustvarjenega vesolju, kjer je le še korak do popolne Teme, lahko kraljeval Lucifer, ko ga bomo nagnali od tod, saj nima dovolj zavesti, da bi bi bil, ko bo vsega konec, še naprej tukaj z nami - v središču Vesolja.

Zato je tanka črta med Lučjo in večno Temo zanj ravno pravi prostor, tam bo ostal za vse večne čase, kjer ne bo mogel delati škode Stvarstvu, Vesolju, nam, in Materi!
Manifestacija pa samo opravlja svojo nalogo, zato je videti tako izmučena.

Težava je v tem, da se posamezni fragmenti zavesti niso spomnili, potem, ko so svoje delčke zavesti obvladale, to svoje znanje sporočiti Zavesti, naj jih združi, povabi nazaj k sebi, ji sprejme takšne kot so (polne znanja in novih izkušenj) jih vodi, ker ji imajo dosti tega povedati. Več stvari vprašati, se pomeniti z njo.... itd. itd.

Šele, ko si v sebi različne možnosti, spustiš model v resnično življenje, ker te tedaj ne bo pohabil. In tedaj služi človeku! Ne pa človek takšnim vzorcem, ki ga zasužnjijo. Kot smo zdaj navajeni.

Intelekt rad trmari. Nikogar ne posluša in posiljuje Življenje, da se mora uklanjati Njegovi Volji, in šele Telo mu je lahko povedalo, da tega ne more več početi.
Telo ima zaradi svojih značilnosti znanje, ki presega druga znanja, delna in specializirana. Parcialno znanje nečesa o nečem je omejeno vedenje, ki je nastalo zaradi fragmentacije Zavesti. Zaradi njenega drobljenja na koščke je sicer življenje videti enostavnejše, saj prezre celoto, ki je (spet le na videz!) neobvladljiva, medtem ko so posamezni fragmenti laže obvladljivi. Življenje se tako zdi enostavnejše!
Kar v mojem jeziku pomeni: ..... ne želim biti Odgovoren, ne silite me, da bi razumel, kaj VSE sploh je in da bi moji možgani izdelali sliko vsega....
Ljudje smo radi omejeni, ker potem smo lahko še naprej neodgovorni.
Zato se zdaj re-organizirajo na način, da lahko (Oče! )končno lahko pripomorejo k reševanju Življenja kot pojava v Vesolju! To je namreč zdaj ogroženo. Nič več in nič manj!
Ne bo vedno tako. Tudi oni bodo našli svoj Dom, našli bodo svoj smisel in svoj prostor, kjer bodo koristni.
Krivda razmer, odnosov in vzrokov... - ne spreminja! Ohranja in vzdržuje jih takšne kot so, ker jih takšne najlaže izkorišča. Zato ponavlja vedno eden in isti vzorec. To potem ni več Življenje, temveč ritual.
Zadnje čase se kazni spreminjajo iz strogih v drastične. Kar samo pomeni, da Lucifer ne vidi več drugačnega izhoda zase, sluti namreč, da se njegovi vladavini približuje konec.
Evolucija Krivde potuje le v eno smer: os slabega k slabšemu in od slabšega v najslabše. Takšen je razvoj Teme, drugačnega ni!
Brez zakonodaje, da ga prisili v poslušnost, je izgubljen. Sam od sebe ne ve, ali je nekaj dobro ali slabo; ne ve niti tega ali je slabo,  slabše ali najslabše. 
Tudi ko je slabše od  najslabšega, išče krivdo v sebi in si za Luciferja izmisli primerne izgovore. Ne živi svojega življenja, temveč se mu življenje samo dozdeva.
Na kratko: lastnemu telesu ne zaupa in ne verjame! Odnosa zaupanja nikoli ni izdelal.
Ko to dosežeta, pomeni, da se človek lahko spet vrne v slamoreznico.
Lucifer svojo ekonomijo razvije tako, da je najprej ustvari pomanjkanje. Sem zraven spada vsa metodologijo in seveda tudi mentaliteto, ki bo vzdrževala strah od pomanjkanja.
Ljudi je strah zato, ker verjamejo besedam tistega, ki jih naredi odvisne od sebe. V to jih prisili z nasiljem, ki ga izvaja nad njimi. Hkrati jih prepričuje, da je to red, vse drugo pa kaos.
Nikoli nismo živeli brez "prehodnih obdobij". Vedno smo bili v zelo pomembnem zgodovinskem trenutku in obdobju, nikoli nismo - samo živeli!
Mi se pa temu ne upremo, ker se s takšnim načinom "poslovanja" načeloma celo strinjamo, saj ga sami ponovimo v neki svoji poslovni verigi. 
Medtem, ko se tega vzorca učimo, se mu nevede in nehote prilagajamo. Potem, ko ga znamo na pamet, ga točno takega vzdržujemo. Prenašamo ga in še druge silimo, da ga prenašajo.
In zato, vsaj tako nam zagotavljajo, zdaj plačujemo svoj GREH.
Ne glede na to, kolikšno moč si bodo homoseksualno spolno usmerjeni lobiji priborili v družbi, ne glede kakšne zakone nam bodo še vsilili... pa nikdar ne bodo srečni, dokler sami sebe ne sprejmejo takšne kot so in za tisto, kar so. Za enkrat hočejo biti tisto, kar niso, in kar poskušajo postati. Zato posnemajo.
No, ti mehurčki so koščki Teme. 
Nekaj torej zadržuje dvome v nas in nas ne pusti k Očetu.
Tega ni Lucifer ustvaril. On je tat, lažnivec in prevarant.
Uživa, ko se dva reveža med sabo pretepata in si eden drugemu očitata tisto revščino, ki je del načrtovanega in skrbno vzdrževanega sistema pomanjkanja.
Lucifer se pa smeji! Reveža mu sama  skačeta v žep, saj velikemu Manipulatorju ni treba ničesar storiti; reveža naredita vse sama, namesto njega.
Kdor je deležen več pomanjkanja, ga dobi na račun drugega reveža, ki tega, ki ima nekaj več, sovraži samo zato, ker ima več. To, da je dobil manj brc, interpretira za "človekovo pravico" in za to pravico si prizadeva in jo zagovarja.
V bistvu so prav ti ljudje najbolj zaslužni, da lahko Lucifer izvaja svojo oblast nad nami. Kajti, ko te Lucifer povabi na igro tenisa z njim, potem igraš po njegovih pravilih!
As soon as you grab the racket – he has got your balls!
Ne moreš zmagati, pa če si trikratni doktor, dvojni magister, mednarodni sodnik za človekove pravice... po Luciferjevih pravilih - prav gotovo ne!

Njihova povelja njihovi otroci izvajajo tudi kot odrasli, pa tega ne vedo.

Svet je ena sama ženska, ki se spopada sama s seboj!
Sovraži samo sebe, sebi ne zaupa, kriči na pomoč, in nihče je ne razume. Še Freud zanjo reče le, da je histerična, nerazumljiva. In dvigne roke z nje.

Zato ne pomislimo, da so civilizacijo ustvarile in jo še ustvarjajo, ženske nezavedno. Prek moških potomcev  ustvarijo nasilnost, ki je otroci, praviloma moški, ne morejo obvladovati, saj ni njihova! Oni so samo mali maščevalni poslančki bolečinice svoji zblojenih mamic! V parlamentu dvigujejo svoje male rokice in to se jim zdi fajn. O ničemer ne odločajo - tudi ko mislijo, da odločajo! Vse je že odločeno.

Ženska od prej - je ženska zdaj.

Obe za štedilnikom, vmes pa blaaaaazen vsebinski napredek, se vam ne zdi? Meni se ne zdi tako zelo velik.

Ni napredka, dragi moji! Nove obleke, novi izdelki in boljša založenost trgovin, nato pa velik tehnološki skok, pa video igrice, električni avtomobili... to ni napredek. Vse to so samo oblika vsega starega, ki išče "nove obraze" istega.

Napredujejo samo možače.

Ampak - kakšna škoda! One ne bodo ustvarile kulture in civilizacije - one samo uničujejo te sedanje! Uničile jih bodo iz sovraštva do ženskosti in ženskega trpljenja in pri tem mislile, da z ignoriranjem trpljenja žensk in vzrokov zanj, ne bodo prispevale k nesreči človeštva!

Predvsem ne bodo dregnile v to in tako morda ugotovile, od kod v resnici trpljenje planeta izvira.

Samo ponavljale ga bodo in pomagale ponavljati. Veselilo jih bo, če bodo trpljenje prevalile na sovražnice njihove ideološke in spolne usmerjenosti (oboje je manifestacija njihovega bega pred lastno resnico!). Prevratnice (pogojno rečeno) ne marajo sebe; sovražijo se! Zato pa tako nasilno zahtevajo od okolja, naj jih sprejme za novo energijo, novo silo, tudi politično, predvsem to, seveda!

Ni jim jasno, da so postale (kot) moški zato, da bi laže spreminjale svet moških.

To kar zdaj počnejo ni pomoč ali osvobajanje - to je preprosto ponavljanje starega vzorca in poglabljanje nerazumevanja vzrokov za degradacijo civilizacije!
Nerazumevanje in zanikanje vzrokov je zdaj dvignjeno na piedestal in tako postavljeno še dlje od resnice, torej od možnosti popravkov! Nastaja neka nova urbana mitologija, ki tako kot vse mitologije, (in kot vse religije, vključno s komunizmom, ki je tudi sam religija) počiva na laži.

Vse to je ignoriranje vloge ŽENSKE in ženske energije, ki služi obnavljanju Življenja na Zemlji. Ženska vzdržuje ŽIVLJENJE! Kadar ga ne vzdržuje ona – ga nihče drugi ne.

Ženske nihče ne more nadomestiti. Niti če se peder vsak dan oblači v žensko. 

Mati ne ve, da je Mati Vesolja in da sta vsa energija in moč Vesolja - NJENI!!! Da ji pripadata in da ni druge Moči, kot le Njene. Druga ne obstaja.

Je le ena - Njena! In Lucifer jo zlorablja.

Lucifer je naši Materi opral možgane, da sama tega ne ve in se ne zaveda. Samo sebe kaznuje v neskončni Krivdi in mi - za Njo, kot pravi otroci naše Matere.

Zdaj je zato Njena Moč ukradena, ugrabljena, zlorabljena, in mi pri tem pomagamo Luciferju, namesto da bi pomagali Njej, kije naša Mati! Posiljujemo jo (posiljujemo Planet!) skupaj z njim.

Mati misli, da jo je Oče zavrgel in jo je prepustil Luciferju kot priležnico.

Prepričana, da bi ji Oče lahko pomagal, če bi le hotel... ne pomisli pa, da Oče ravno tako hrepeni po njej in jo pogreša, da sebe krivi za nesporazum, za vse posledice njunega spora... 
Hrepeni po tem, da bi ji pomagal, pa ne ve kako, saj še do nedavnega niti tega vedel, kdo mu kuri otroke v koncentracijskih taboriščih, zakaj, kdo to dela? Ni vedel, zakaj je Lucifer na Zemlji tako močan, močnejši od Njega... ni se zavedal od kod Luciferju vsa moč! Njegova, Božja, prav gotovo ni!!!

Stvari so zapletene, tudi če veš kje je vzrok, kaj šele tedaj, če ne veš zanj.

Mati pa tačas za vse, kar je narobe na planetu, krivi sebe. 
Misli, da je sama kriva za vse in sebe kaznuje! Bolj kot to, da se kaznuje, Luciferju dovoli, da Njo kaznuje.

Misli, da jo Oče s tem, ko jo pušča samo, kaznuje po pravici.
Njuni otroci jima pa tačas umirajo.

V to, da je sama kriva za vse, jo je prepričal Lucifer. In to, da je za vse kriva, ker je nesposobna, zato pa ima zdaj Oče druge "matere", ki so boljše od Nje. To ji ves čas ponavlja.

Svoje obtožbe Lucifer podpre tako, da ji dopoveduje: Zakaj ti pa tvoj Bog zdaj ne pride na pomoč, če ni tako, kot pravim da je!? Povej mi en sam razlog! Resnica je, da nisi nič vredna. Njemu nisi nič vredna.

In zdaj mora Mati za kazen gledati, kako Lucifer muči njene otroke, in zraven misli, da je takšna Očetova volja! Ne Oče ne Mati se nista zavedala, da je Lucifer ukradel Njeno Moč in jo zlorablja. Vsa Moč Vesolja je namreč Materina, iz Nje izhaja, le da tega Ona ne ve, ne zaveda se, Krivda jo omrtvi, onesposablja, da lastne Moči ne prepozna, je ne priznava za svojo. Boji se Odgovornosti zanjo, zato jo prepušča drugemu. A glej ga vraga! Temu drugemu ni niti najmanj mar, da njeni otroci umirajo.

Prepuščamo jo nekomu, ki mu niti malo ni mar za ljudi.

Počnemo isto, kar počne naša Mati.

Mati sebe uničuje v samo-preziranju, v samoobtoževanju, in se utaplja v svojih neskončnih občutkih Krivde.

Tako Lucifer muči Mater Vsega v Vesolju. V nedogled, v neskončnost, brez konca in kraja.

Toda Materina energija ne more umreti! 
Sicer bi Vesolje umrlo skupaj z Njo, in vse Življenje bi izginilo iz Vesolja, če Nje ne bi bilo!

Ona predstavlja Primarno energijo Vesolja, in zato ta nikoli ne mine. 
Ona ne mine, Življenje ne mine, in tudi mi smo neskončni. Ni res, da se končamo!

Bolečina ne mine... lahko samo trpi.

****

Islam je iz ženske naredil sužnjo.
Zahod pa možačo. Ne ena ne druga nista svobodni.

Biti nemočen v svojem lastnem Stvarstvu - je zdaj prekletstvo Stvarnika.

Danes bi rekli, da je Bog nefunkcionalen v svojem materialnem (Materinem!) delu sveta. Torej v Telesu.
Medtem, ko je v Spiritualnem svetu – Bog, pa v Materinem svetu sam ne razume, zakaj je tu toliko trpljenja in smrti.

Njegovo Srce ima v Manifestaciji porezane ude (ali pribite na križ!), je tako tudi samo nefunkcionalno, ker se tako ali drugače manifestira pohabljeno. In kot takšno - samo sebe žrtvuje! 
Očetu pa kljub temu ne more pomagati reševati njegovih otrok, ki so Srcu bratje in sestre.

Pri ljudeh zato obvelja prepričanje, da je Srce otročje, neresno in naivno. V najboljšem primeru klovn. Kaj več pa od njega ni pričakovati.

Starši zato svoje otroke svarijo pred njim, svarijo pred odločanjem po srcu. Srce ni dober poslovni partner, tako pravijo svojim otrokom. Če izbirate partnerja, izbirajte z glavo, ne po srcu!

Ljubezen so le tragične sanje, ki se spletejo med dvema likoma v gledališki igri!

Njuno zgodbo lahko spremljamo v knjigah, v operi, na filmu...

Pozabite na Ljubezen, tako pravijo starši, čim prej boš pozabil nanjo, tem bolje bo zate! Hočemo ti samo dobro, govorimo iz izkušenj.

Tako jim starši svetujejo zato, ker jih imajo radi, ne zato, ker bi jim hoteli slabo. Ne delajo tega iz sovraštva, toda ta ljubezen se kasneje manifestira za sovraštvo.

Težko je živeti, ko ne zaupaš nikomur in ne moreš slediti Želji, ki izvira iz Srca. Če jo kljub temu zasleduješ, te prej ko ne življenje pohabi. Potem ti starši rečejo: saj smo ti rekli, toda ti nas ne poslušaš....

Vse, kar je pomešano s Krivdo, se slej ali prej spremeni v sovraštvo.

Ko bodo otroci zrasli samo iz nasvetov svojih staršev, pa nič po lastni Volji in Želji, bodo po vsej verjetnosti samo ponovili zgodbe svojih staršev. 
V gledališču ali v operi bodo v temi zadnje vrste spustili solzo, ki si jo potem na skrivaj obrišejo z lica preden jih kdo vidi. Prav tako kot to počno njihovi skrajno kulturni starši.

Vnaprej vedo, da bo ljubezen izgubila. Ljubezen je vedno le izgubljala.

Naš Oče zdaj ve, kaj se nam je zgodilo.

Pozna vse vzroke, ker je končno povezal med sabo vse izkušnje človeštva iz vseh preteklih in sedanjih civilizacij v eno znanje in vse naše parcialne zavesti, s parcialnimi izkušnjami in fragmentiranim znanjem (specializiranim, omejenim samo na en izbrani pojav....) vključil v svojo Zavest. 
Ta Zavest je zdaj naš skupni Bog!

Ne krivi nas za vse, kar se nam je zgodilo, niti ne krivi naše Matere! Le samega sebe ima za Odgovornega.
Prej je vse ostajalo v Krivdi, zato je bil nefunkcionalen!
Zdaj je Odgovoren in zato bo kmalu tudi funkcionalen. Najprej pa mora še pomagati Materi! Ona je najbolj bistveni del naše rešitve.

Tako razmišlja pravi Oče! Tako razmišljajo Pr(a)vi Starši. To se za Očeta spodobi.
Očetje morajo na splošno prevzeti odgovornost za svoje otroke in za njihova dejanja. Dokler so otroci, seveda! In za našega Očeta in našo Mater, bomo mi vedno njuni otroci! Gledala nas bosta in pazila na nas, kot na otroke, kar tudi smo.

Ker je to STARŠEVSKO.

Prvotne energije Vesolja zdaj hitijo druga drugi na pomoč, pri čemer je pomoč Materi Vsega v Vesolju zdaj najbolj potrebna. Ona je najhuje ranjena.

Vse drugo lahko še počaka. Mati je zdaj najpomembnejša.

Ko bo Mati spet na prestolu, kamor spada, bosta z Očetom skupaj poskrbela za nas in nam bosta uredila ta svet, ki smo ga pripeljali v obupno stanje. 
Naš svet je zelo daleč od sveta, ki si ga je zamislila naša Mati. Predvsem bosta Oče in Mati odstranila s planeta vse, kar ne spada nanj. Odgovornost zanj bo spodila Krivdo in prav tako kot mehurčki CO2 iz mineralne vode, ko jo streseš v kozarcu, bo Tema Krivde splavala iz območja Planeta ter odšla na rob Vesolja. 
Kjer je njeno pravo mesto!

Ima komaj dovolj zavesti, da ni popolna Tema. 

V materialnem svetu se, kot odgovor na dogajanje v Spiritualnem (ki mu pravimo Nebesa) zdaj zbuja tista Zavest, ki sledi spremembam v sedanjem mišljenju in v Zavesti naših Prvih Staršev. Predvsem Boga Očeta kot predstavnika Spiritualnega sveta, ki je končno doumel, kar mu Mati Vsega v Vesolju želi (do)povedati že od vsega Začetka.

S tem, ko Oče sledi Materi, vse Vesolje sledi Volji naših Prvih Staršev.

Stvarstvo sledi temu, kar naši Prvi Starši hočejo, da se zgodi!

Dokler pa je med starši vladalo nerazumevanje in se je med njima pojavljal Dvom, je naše Stvarstvo ta konflikt manifestiralo.
Ker ga je moralo! Manifestacija deluje tako, da  vse manifestira, jeziti se nanjo zato, ker opravlja svoje delo - je neumnost! 

****

Telo je počasno, mnogo počasnejše je od Duha!

(Za jasnejšo predstavo odnosu med Umom in Telesom, glej na blogu zapis TELO IN UM!)

https://obstajajoljudje1.blogspot.si/2017/08/telo-in-um.html

Vendar pa je zato Telo temeljitejše, predvsem pa mnogo vztrajnejše od Duha! Zlepa si ne premisli, dokler vsega prej ne preveri. Če je treba - tudi večkrat!

Zato ni nikoli površno, kot je Spiritus bil v preteklosti. Če zdaj gledam s stališča te Zavesti Telesa, potem je, roko na srce - Spiritus za Telo VEDNO bil površen! 
Do Telesa pa sovražen, prezirljiv, kot bi to ne bilo njegovo Telo! In z njim njegova Zavest.

Manifestacija, ki se pojavlja le v »gostem« (3D) svetu, vedno ravna odgovorneje do Življenja, kot pa je z Življenjem navajen ravnati Spiritus.

Njegovo bliskovito poplesavanje v obliki Misli, ki šviga zdaj sem zdaj tja, ki se pri nobenem pojavu in problemu, ki nastane, ne ustavi dovolj dolgo, da bi ga sploh lahko doumel in ga razumel - ustvarja Življenju težave. Namesto da bi jih Duh pomagal Telesu odpravljat, pusti telo samo z njimi.
Zato je Telo = Oče v Stvarstvu!

Za posledice teh svojih miselnih iger Duh nikoli nikomur ni odgovarjal! Saj končno - sam ničesar ne preverja, zato pa vztraja, da vse mora biti po njegovo.
Namesto vpletenosti v dogajanje v Stvarstvu, narekuje zakone (zapovedi!), potem pa ljudi kaznuje, če se njegovih pravil ne morejo držati.

Zato pa Manifestacija sploh obstaja! Manifestacija je varovalka Življenja v Vesolju, in hkrati porok in edina živa priča božje Resnice!

Življenje je preveč pomemben pojav, da bi si nekdo kar tako ustvarjal nepreverjene teorije, poljubne in pisane sebi na kožo brez upoštevanja drugih. Potem pa, ko nekaj človeštvu vsili in ne deluje, obremeni Stvarstvo s Krivdo. Okrivi vse druge, le sebe ne.

Svoje Odgovornosti pri vsem tem ne vidi in je ne sprejema.
Zato vztrajam pri tem, da tam kjer je Odgovornost - ni Krivde!

In ravno zato, ima pri tej razporeditvi različnih funkcij (vse z namenom ohranjanja Življenja!) znotraj iste Zavesti, Telo daleč najpomembnejšo vlogo.

Telo je Oče Manifestacije.

Telo je samo drugo ime za Resnico.

Dogajanje v Spiritualnem svetu (mi rečemo v Nebesih), še posebno kadar gre za Primarne sile, VEDNO vpliva na Materialni svet.

Slednji ima nalogo manifestirati energije in vse odnose med njimi, tu na Zemlji. Drugje se namreč ti odnosi niso mogli prikazati v razviti, dorečeni obliki, ker se drugje pač niso mogli ali smeli, ni jim bilo omogočeno in dovoljeno.

Zato pa se naš svet imenuje Manifestacija. Tu se temu NIHČE ne more izogniti. Za to poskrbi TELO. Zato Resnica - JE!

Vedno je bilo tako, da je Materialni svet (Materin svet!) manifestiral, izražal, prikazoval vse, kar se drugje - pod drugje je mišljeno v "redkejšem" svetu, v spiritualnih dimenzijah, ni moglo.

Pa če smo se tega kdaj zavedali ali ne. Najbrž da se nismo.

Ko človek krivi sebe, tedaj tudi sovraži sebe enako kot svoja dejanja. V vse dvomi! Vase dvomi.

Potem se kaznuje.

Če pa bi bil Odgovoren, potem bi bil bolj pozoren na to kar ga Življenje poskuša naučiti.

Življenju ni do kaznovanja, Življenju je do tega, da nas uči. Če govorim zase, potem vem, da sem se od lepega učil hitreje, bolje in več, kot od grdega. Le da je lepega bilo malo, zelo malo, grdega pa mnogo preveč.
Ljudje lepih reči eden drugemu ne privoščijo, zato jih tudi ne ustvarjajo. 
Grdo privoščijo vsem. Zato ga je zdaj povsod polno.

Tu na Zemlji so se manifestirali vsi nesporazumi in sovraštva med akterji, ki so ustvarili Vesolje, potem pa so sledili različnim fragmentom zavesti, ker so menili, da bodo tako o sebi in Vesolju izvedeli več, če bodo imeli lastne izkušnje.
Potem so ti fragmenti postali "specializirani" delčki Zavesti, imeli so svojo zavest, saj so zdaj imeli lastno izkušnjo s Stvarstvom. In so te bile za vsako obliko zavesti - različne!

Kako presenetljivo? Ne! Rekel bi da normalno.

Raje so bile "bogovi" na vasi, vladarji vsak v svojem fragmentu znanja. In ti fragment zdaj predstavljajo naš svet. Razdeljen, brez smeri razvoja. Spotika se ob lastne noge, ker ne ve kam ga vodijo, spopada se z vsemi drugimi fragmenti. Sebe imenujejo religije. Vsaka zase meni, da je edina prava, drugih pa ne sprejema!
Skupnih meril med sabo pa niso ustvarile.
Vse namreč zanikajo TELO.

Človeštvo je sledilo evoluciji in zavesti, ki je tako nastajala. Zavest je vedno obstajala in se učila na Zemlji. V Materialnem svetu. Tu veljajo Materina pravila!

Ta pravila Telo razume in jim sledi; v Telesu ima Mati močnega in večnega zaveznika!

Zato ni čudno, da sta zaradi različnih izkušenj istega - večkrat kot pa ne! - bila Duh in Telo do sedaj v sporih. V konfliktu. In ta konflikt se zdaj končuje.

Zmagovalec bo Mati. Z Njo bo zmagalo Stvarstvo in vse Vesolje! Zmagali bomo vsi, zmagalo bo Življenje!

****

Manifestacija manifestira skrite konflikte in odseva osnovno nezaupanje med tvorci Vesolja. 
Opazujemo njihove različne poglede na to, kako naj se Stvarstvo razvija, v katero smer naj gre, saj je Oče vztrajal pri Umu, torej pri uporabi izključno Intelekta, medtem ko je Mati uporabljala Intuicijo. Intuicija je notranje učenje! 
Na kratko povedano: Intuicija je ponotranjanje zunanjosti z uporabo modela, preden ta zunaj postane človeku nevaren. Pri tem čustva igrajo pomembno vlogo. Nekaj, na kar Intelekt pozablja!

Raba čustev je tu pogoj za razumevanje Materinega Stvarstva!

Notranje učenje je ustvarjalno delo. Intuitivnemu človeku pomaga sestaviti vzorce in modele za boljše razumevanje resničnosti, ki jih najprej razreši v sebi tako, da jih ponotranji, preden mu zunanjost ponudi (pravzaprav mu vsili!) kruto spoznanje, da nekaj greši.
Greši zato, ker ni prej preveril v sebi, v svojih čustvih in na manjših, manj nevarnih modelih v svojem neposrednem okolju.
Osnova učenja je posploševanje z majhnega na večje vzorce, nato pa na velike!

Pa še potem, ko mu je Manifestacija povedala, da nekaj počne narobe, je človek (in Bog!) še naprej vztrajal pri svojem vzorcu obnašanja, ne da bi se prej posvetoval z Materjo (Materijo). 
Bog ni uporabil Njene Intuicije za učenje o svojem Vesolju, prav tako ni pri tem poslušal svojega Srca!
Srce se je v Vesolju pojavilo, ker je bil potreben nekdo, ki bo uravnovesil dve Starševski energiji, ki sta rodili Vesolje. Srce ga uravnoveša v sebi.

Od vseh energij Vesolja, je Srce tista starševska energija, ki se ji človečnosti ni treba šele učiti. Srce je Ljubezen, ki se rojeva iz Ljubezni, ko se dve energiji njegovih staršev uravnovesita v hrepenenju staršev po tem, da bi se Vesolju rodilo bitje, ki manifestira Božjo Ljubezen!

Srce je nastalo iz trenutka ravnotežja in želje Staršev, da bi Srce bilo!

Zato je Srce referenčna točka Boga in človeštva!

Srce je ustvarjalna sila. Nič ni starejšega ali mlajšega, od Srca v Vesolju! Je Ljubezen, ki rojeva Ljubezen iz želje po Ljubezni.

Srce je Ljubezen in Ljubezen je ustvarjalna, ker je otrok dveh staršev, Očeta in Matere1

Lucifer je pa Luč, ki se je odcepila od Boga in hotela biti samostojna. O sebi je mislila, da je popolna, ker ne pripada nikomur in zato ne potrebuje drugih.

Oče potrebuje Mater in oba rojevata Vesolje! 

Zato je Srce ustvarjalno, Lucifer je pa jalov in ničesar ne ustvarja!

Dokler Oče in Mati nista ustvarila Srca, ki je nastalo iz Njune želje po njem in iz potrebe da bi Srce bilo, da obstaja nekdo, ki uravnoveša Vesolje in vse energije v njem...  je bilo Vesolje prazno. In če bi bilo odvisno od Luciferja, bi še vedno bilo prazno.

Zato je Srce Oče Vesolja na enak način, kot je vsak novorojeni otrok v družini "gospodar", ki se vrne domov.

****

Resnici na ljubo je Intuicija predvidevala kaj se bo zgodilo z nami dosti prej, preden je Oče sploh pomislil na to. 
Zato je Intuicija najvišja Inteligenca Vesolja. Le da tega nismo vedeli od vsega Začetka. 
Toda Mati je vedela in je Očeta opozarjala na to!

Nebesa nesporazuma med Staršema niso mogla reševati, ker duhovni svet ni ponujal pravih vzorcev (modelov) iz katerih bi se bitja (torej otroci in Starši) lahko učili o sebi.

Potreben je bil gostejši svet, kjer izgovorov za to, da nečesa ne veš, pravzaprav ne more biti. Zato je Mati hkrati s svojim lastnim svetom rodila tudi Resnico.

Med vsem zatajenim, kar šele odkrivamo, so vse storjene krivice.
V Nebesih niso bile dovolj berljive, ne primerljive z različnim, ker različnega ni bilo! Bile so prepovedane (tako kot je danes prepovedano dvomiti v "človekove pravice") le da je bilo tedaj prepovedano dvomiti v božjo besedo. Zato se krivice niso kazale v razviti (vidni) obliki, da bi se iz tega lahko učili. Tako nikoli nismo mogli vedeti, kaj je res in kaj izmišljeno. Med tem dvojim ni bilo razlike.
S preprostimi besedami: ni bilo Svobodne Volje!

Avtoriteta Boga nas je v Nebesih dušila.

Zadušila je svobodo raziskovanja, veselje do Življenja, občutek svobode, srhljivo razburjenje pri samostojnem odkrivanju vsega novega... in novo je tedaj bilo vse!

Mati je v svoje Stvarstvo vpeljala lastno Voljo kot nasprotje vrhovni avtoriteti Očeta.

Ni se ji zdelo prav, da o vsem odloča ena sama Avtoriteta! Ne, preden Telo preveri v Manifestaciji in presodi kaj je prav in kaj ne, kaj je resnično in kaj ni, kaj je za človeka bolje in kaj slabo.

To je potem Mati reševala z Evolucijo.

Vesolje se je pa polariziralo na Očetovo in Materino stran! Polarizirali smo se med Materinimi konceptom in Očetovim, o tem, kako in kam naj se Vesolje razvija.
Očetov koncept razvoja je zahteval absolutno vdanost in podrejenost samo Njegovi predstavi, šlo je torej za boj med Očetovimi zapovedmi in Materino Svobodno Voljo.

Nasilje na Zemlji sledi iz teh prikritih nesporazumov med našimi Prvimi Starši.

Zdaj se vse to manifestira Zemlji v razviti obliki. Tu se namreč ničesar ne da skriti, ker Stvarstvo VSE pokaže, in to v obliki, kjer Dvom ni možen.
Če samo pomislim, da je Vesolje postalo Dualno samo zato, da lahko dve stvari, ki ne gresta skupaj, vseeno obstajata - skupaj! Shizma seveda ni le v Vesolju, temveč je tudi v človeku, sicer ne bi bila rešljiva. In ko ni rešljiva v človeku, tudi v Vesolju ni.
Človeško Telo je model Vesolja v malem, zato mirno lahko sklepamo, da je tako Mati Vsega v Vesolju zavarovala Življenje pred izginotjem.

»Redki« svet se torej v Manifestaciji ves preslika v »gostega«. Slika tega pa Duhu, vsaj v preteklost je tako bilo, ni bila všeč. Ni mu bila po volji, dokler ni sprejel VSEH oblik zavesti za svojo Zavest. Zato se je Sv.Duh utelešenju v Materialnem svetu izogibal.

Mi sedaj sami vidimo, kaj je kaj in kdo predstavlja koga tu na Zemlji, ker vidimo razliko med tem, kaj je bilo zamišljeno in kaj je iz tega potem nastalo.

Če imamo vsaj malo iskrenih izkušenj z našim svetom, potem pridemo do sklepa, da brez »gostega« sveta mi nikoli ne bi  vedeli kaj je resnično in kaj ni.

Stvarstvo ni neka poljubna izmišljotina (budistična blodnja!), potem pa... kdor pač prej pride, mu prej pride. Stvari so le nekoliko bolj zapletene.

Nasilje jih pa ne rešuje.

Nasilje kvečjemu poruši božjo Abecedo, da je vse še manj razumljivo in nepoprvljivo zapleteno, v pomanjkanju znanja Božje Abecede, pa do resnice sploh ni mogoče priti, saj je v labirintu poljubnih nesmiselnih črk postala neizsledljiva.

Telo je čuvaj resnice! Telo je pravzaprav drugo ime za RESNICO.

Zato, namesto da krivimo Manifestacijo, ker pač manifestira (takšna je njena naloga!), moramo biti Manifestaciji hvaležni da svojo nalogo opravlja.
Jeziti se nanjo, ker manifestira, je nelogično in absurdno. Opravlja dolžnost, zaradi katere obstaja. Manifestira tisto, kar se drugje ni moglo in smelo.

Svet Manifestacije je potreben zato, ker omejitev, ki vladajo dimenzijam kjer lahko bivamo brez telesa (biti brez telesa je OMEJITEV, ker smo brez telesa polovica človeka!), v našem svetu ni. 
To hkrati pomeni, da je na Zemlji edini pravi vladar – Odgovornost.

Odgovornost, ko je v povezavi s svobodo. Svoboda izvira iz Lastne Volje in ta je Materino darilo človeštvu.

Telo ni omejitev!

Je seštevek vseh smislov, koncentriran v enem samem delčku Vesolja, ki je Telo. Ta delček Vesolja se imenuje - ČLOVEK!

Toliko o naši »nepomembnosti«.

Vam je sploh jasno, kaj pomeni postati in biti ČLOVEK?!

****

Mi še vemo ne, kakšen zaklad vesolja smo, ko imamo telo.

Brez njega nismo celi, ne razmišljamo kot celota, ampak nas je samo polovica (pol vsakega od nas!), ker nas pol manjka. 
S tem manjka VSA naša Zavest!

V manjkajočem telesu je ves tisti del Zavesti, ki se je gradil počasi in se preverjal v Manifestaciji, se pri njej učil o njej in dopolnjeval Božjo Zavest z našimi izkušnjami v Njegovem Stvarstvu. Tako je Stvarstvo postalo naše.
V Telesu in z izkušnjo našega sveta, s pomočjo naših čustev v Manifestaciji - smo mi tisto, kar čutimo! Če nič ne čutimo - nas ni, ker ne obstajamo. 

Brez možnosti presojanja sveta s čustvi ne moremo brati pojavov, ne meriti sebe in svojih želja, nismo sposobni razumeti svojih potreb in potreb drugih ljudi.

Mnogo je ljudi, ki so zdaj tu, pa po teh merilih sploh ne obstajajo! 

Ekspertno znanje o infinitezimalno majhnem delčku Stvarstva je v tej civilizaciji velecenjeno. Nobelovo nagrado za znanost dobijo eksperti, ki poznajo super-majhen delček Stvarstva. Razumejo, kako ta delujem ne razumejo pa, kako deluje celota.

Ne glede na to, kaj si o tem mislimo, so to omejene oblike zavesti! 
Kot takšne jih sprejemamo, medtem ko se poskusom dojemanju celote izogibamo. 
Videti je, da tudi ateisti potrebujejo "boga", neko vrhovno avtoriteto, od katere se lahko odmaknejo in se hkrati zamislijo kaj je "tisto" kar ustvarja Življenje. 
Takrat izrečejo stavek: Vsega človeku ni dano razumeti!

Zavest z veliko začetnico pa ni omejena!

Lahko jo samo zatajimo in s tem zanikamo njen obstoj, a hkrati zanikamo tudi potrebo po tem, da bi takšna Zavest sploh lahko obstajala! In z njo zanikamo možnost obstoja Boga.

Stephen Hawking je pred smrtjo"odkril", da Božja prisotnost ni potrebna, da Vesolje nastane brez Boga...

V svojem mini fragmentu znanja je Hawking nedvomno dokazal, da je v njem samo on bog.
Končno je ta fragment, ki ga je obvladal, poznal do popolnosti, večjega eksperta od njega za ta fragment znanja ni na svetu.

O celoti pa ni vedel dosti.
Moja muca ve o celoti več od njega, le da Nobelova nagrada za mačke ne obstaja; najbrž zato ne, ker v komisiji za podeljevanje ni nobene muce. So sami eksperti- In ti moje  muce ne bi razumeli.

Kakorkoli že - Starševske energije Vesolja zdaj hitijo druga drugi na pomoč in ker prevzemajo znanje ena od druge. S tem povečujejo Zavest, danes bi rekli da se "apdejtajo"!

Končno se bodo lahko tukaj manifestirali mir, spokojnost, odpuščanje, sočutje (to je sposobnost čutiti drugega) in seveda se bo pojavila tudi Ljubezen brez ovir, brez pogojevanja, česar do sedaj nismo poznali ali pa le v precej omejeni obliki in z majhno obstojnostjo.

Tole, kar ravnokar vidimo kot velikansko zmedo na Planetu, je samo posledica izmenjave informacij in novih znanj, ko gre za zbujanje Zavesti v Materiji.

Mnogi mislijo, da je vse narobe... vendar to ni res! 
Vse se le zbuja in mi to zaznavamo kot zmedo.

****

Slika vsega tega dogajanja smo - mi!

Materialni svet manifestira dejstvo, da so se zdaj Nebesa nehala obnašati arogantno do Manifestacije.
To so Nebesa storila brž, ko so ugotovila, kakšna je vloga Manifestacije!

Do sedaj je vse to viselo na Materinih plečih, za vse je bila sama in za vse je krivila le sebe.

Kako nepravično, kruto, brezsrčno in skrajno nehvaležno do Nje!

Zelo malo je manjkalo, pa bi ta pojav, ki je edini čudež, ki ga vsi vidimo, ki se ga lahko dotaknemo in primemo z rokami - izgubili.

Če bi se to zgodilo, bi bilo to »dokončno« za toliko časa, da bi isti začetni energiji tiste Prve Zavesti, ki je Življenje ustvarila, želeli poskus ponoviti. Pa bi ga želeli?!

Tedaj bi se ta Zavest najbrž vprašala: No, poglejmo! Se je splačalo?! 
Se je splačalo ustvariti Življenje, če pa ni sprejeto od tistih, ki naj bi ga živeli?!

Oziroma, drugo vprašanje: Se zdaj morda splača? Kaj pa je zdaj drugačno?!

Prvi Starši bi si postavili vprašanje, ki si ga moramo mi sami zastaviti: Se splača živeti? Je Življenje vrednota ali kazen?

Materija je k sreči pametnejša od Duha in se po tem ne sprašuje!

Zato sem vedno sem na strani Telesa.

Mene citati Dalajlame niti malo ne vzburjajo in me ne vznemirjajo.... sploh me ne zanimajo, ne navdušujem se nad njimi, nad njegovimi izreki, modrostmi, izjavami. Ne nad tistimi Krishnamurtija in drugih yogijev in modrecev... 
Zame so vsi skupaj kurčevi ciniki!

Kažejo samo to, kako zelo se je Intelekt oddaljil od lastnega Telesa, ga zanemaril, ga ves čas zavestno odrival od sebe in končno pahnil v gosti svet, ki njim ni po volji. Zato pa nam ves čas solijo pamet, pomagajo pa ne. Vse to počno, ne da bi se potrudili vsaj malo razumeti vloge naše Manifestacije in zakaj ta mora manifestirati.

Zato je zdaj prav, da igro vodi Telo in ne oni. Intelekt bo zgrmel na tla in na Zemlji prenehal delovati. Možgani bodo nehali delovati in njihove dosedanje funkcije bo prevzelo Telo! Meni se je to že zgodilo pred 35 leti in zato natanko vem, kako to poteka in kaj se tedaj dogaja v telesu: Možgani postanejo neuporabni! Če si tedaj odvisen samo od njih, si toliko kot mrtev.

Bog zdaj ve, da je Telo njegova Zavest. In da je Telo - njegovo telo!

Vse sile Vesolja mu bodo pomagale pri vzpostavitvi ravnovesja v Vesolju.
Tudi tista "nedokončana" bitja, ki zdaj oblegajo Planet, se vsiljujejo ljudem brez lastne Volje in begajo sem ter tja kot demoni brez cilja - še oni bodo pomagali Življenju, ker vedo, da jim bo le očetovska Zavest, kot je Telo, dala končno obliko in da se bodo tako lahko smiselno nadaljevali in končno postali tisto, kar jim je namenjeno postati: Nekaj, kar nikoli niso bili. 
Zato, ker jih nihče ni posvojil, nihče jim namreč noče biti oče. Zato so nasilni!
Nasilni so, ker so izgubljeni. 

Telo ustvarja Vesolje brez ostanka! Vse in vsak bo našel svoj pravi prostor, kjer bo Doma.

Mi smo Njegovo Telo. Naša skupna zavest je zavest človeštva.
To je zdaj Njegova, Božja, Zavest!

Vsi skupaj kot človeštvo, smo otroci naših Prvih Staršev.

Le da se zdaj počutimo grozovito same, osamljene, največkrat pa sploh ne vemo od kod smo. Od kod smo, zakaj smo prišli sem in kaj nas čaka tukaj. Nas sploh kdo čaka?

Stvarstvo nam težko sproti dopoveduje naj se (ga)ne bojimo, ker tu nismo sami, ne zapuščeni v Vesolju in pozabljeni. Nismo izpuščeni ali odstranjeni od božje mize, ravno narobe! 
Mi to mizo zdaj sestavljamo, sami sebi - v sebi!
Ko bo sestavljena v nas, jo bomo odnesli ven in jo postavili v Vrt. In tedaj bodo vsi, ki jim je do tega, lahko sedli k njej in prav za vse bo dovolj prostora pri mizi!

Tega se zdaj še ne zavedamo, ker smo razdrobljeni v sebi, polni dvomov in sami ne znamo povezati iz celote iztrganih delcev.
Fragmentiranih delcev zavesti ne znamo spraviti v skupno Zavest, da bi končno bili celi.

Mislimo, da je vedno bilo tako in da česa drugega sploh ni. Mislimo, da smo obsojeni na koščke Življenja do konca Življenja in zato mislimo, da je bolje, če se to neha.
Bolje to, kot da se moramo zasititi drobtinicami, ki padejo s tuje mize.

Navajeni smo, da tako mislimo, ker so nas tako naučili.

Ponavljam: Naša šola ne uči otrok! Naša šola grozi in kaznuje.

V resnici celo fizikalni zakoni delujejo le toliko časa, dokler služijo Življenju. Potem jih nadomestijo drugi: tisti, ki služijo LJUBEZNI.

****

Lucifer deluje tako, da nas pohablja in ustrahuje..S Strahom nas drži v pokornosti.

Strah je naša kultura.

Če se ne branimo, postanemo od strahu odvisni! Kar pomeni, da postanemo hkrati odvisni od podrejenosti in prebliskov kratkotrajnega ali trenutnega zadovoljstva. tega po navadi ukrademo, ker nas Krivda prepriča, da nam več ne pripada.
Tako ostajamo v poslušnosti, ubogljivi in brez lastne Volje!

Odvisnost potem sami ohranjamo. Branimo jo pred spremembo in sami vzdržujemo Strah, tudi ko nas Lucifer pusti pri miru.
Pogrešamo poslušnost, če jo izgubimo, in jo zato sami želimo obnoviti.

Svoboda je ravno svoboda v tem, da nismo poslušni.
Moj Bog pogosto reče: Bolj ste samosvoji - bolj ste moji!

****

Podrejamo se avtoritetam, ki nam ukazujejo kako živeti in te avtoritete nam zapovedujejo nekaj neživljenjskega, kar je Življenju tujega, Naravi pa sovražnega in nevarnega.

To obnašanje je pridobljeni vzorec in ne izhaja iz nas.
Nam se zdi, da je to normalno, ker drugega ne poznamo. Poznamo samo tisto, kar smo prisiljeni početi. 
In kje je tu lastna Volja? Ni je!

Zato se bojimo svobode.

Strah nas je Odgovornosti.

Praviloma nismo preveč radi odgovorni, zato odgovornost prepuščamo drugim. Tistim drugim, pa ni niti malo mar, če zaradi njih umirajo tisoči, sto tisoči, na milijone ljudi! Da le nismo mi odgovorni.

Zato častimo diktatorje in morilce in jim postavljamo spomenike.

S tem le Luciferju dajemo vnaprejšnjo odvezo za prihodnje umore, podpisujemo mu bianco licenco za ubijanje. Lucifer ubija z našim pooblastilom in z našo privolitvijo. Ni mu mar za človeška življenja, s takšnim našim ravnanjem, ki mu vse to omogoča, pa tudi nam ni.

V zameno za neodgovornost dobimo Krivdo, ki je vsem nam bila vsiljena. 
Vsiljena nam je kot način našega življenja, saj naša življenja oblikuje v mentaliteto nečlovečnosti in brezsrčnosti, ignoriranja tujega trpljenja. Vse to je prežeto in prebodeno s predpisi, zakoni, ki zahtevajo ukaze in poslušnost. Za nepokornost in neizpolnjevanje nalog, si kaznovan. Naše življenje je večno podrejanje pravilom, ki se zadnje čase dnevno spreminjajo, tako da jim ni več mogoče slediti.

Nimamo več lastnih čustev, brez njih pa ni notranjega vodila. Ni Srca, kot poveljnika naših dejanj, hotenj in želja. Ni kažipota za naprej! 
So samo ideologije, religije, zakoni in pravila.

Sam pojem Odgovornosti je po vsebini in učinku še vedno neznan na našem Planetu. Ne vemo, kaj izgubljamo s tem, ko se odločamo, da je bolje ostati neodgovoren.
Neodgovornost nas prekleto drago stane, čeprav mislimo, da ni tako!

Ko ne sprejemamo Odgovornosti, se odrekamo stvarem, za katere niti ne vemo, da obstajajo.

Zato pa Lucifer dobro ve. Naša Krivda mu je toliko bolj po volji. Odgovornost je namreč aktivna, Krivda pa pasivna.

Na žalost mi Odgovornost razumemo le kot uvod v krivdo, seveda v našo Krivdo. Po njej se valjamo, jo obožujemo, slavimo, častimo... si jo drug drugemu natikamo in pomerjamo, kot kurba poceni nakit. Zraven smo prepričani, da Bog od nas to zahteva in zato se posipamo s pepelom, tekmujemo v priznavanju Krivde.

Krivda, tako smo navajeni, zahteva povračilo.

V resnici je Odgovornost čisto nekaj drugega kot mislimo da je!
Predvsem ni uvod v krivdo.

Odgovornost je na strani Življenja, ker VEDNO išče rešitve. Takšen je njen Namen!
Medtem je Krivda na strani Smrti. Krivde iskanje rešitev sploh ne zanimajo! Krivda se samozadovolji s kaznijo. Zanjo so kazni ritual in ta ritual ponavlja. 

Vse kar se spreminja, je kvečjemu višina kazni.

Krivda je stanje brez Zavesti in zato brez Boga.

Krivda je Tema. Kot takšna ne pozna evolucije. 

Lahko ima le še manj zavesti, kot je ima malo že sicer.

Vse stvari okrog nas smo se navadili ocenjevati primerjalno! 
Človek okovan v Krivdo, nič drugega sploh ne čuti kot samo krivdo. Zato je brez orientacije. 
Ker je imeti lastno Voljo prepovedano v Luciferjevem kraljestvu, človeku brez lastne Volje drugega, kot odvisnost od predpisov, zakonov, pravil in navad. Nenazadnje je odvisen od zapovedi - pa čeprav božjih!
Ko nima lastne volje in Srca, ki sta notranje človekovo vodilo, je obsojen na zunanje ukaze in le te posluša in uboga. Takšen človek je Dvom na dveh nogah! 

Ve le, da je slabše kot je "nekdaj" bilo in hkrati upa, da ne bi bilo še slabše. 


V resnici ne ve, saj ne čuti Telesa. Telo bi mu lahko povedalo, kje se nahaja, kako iz tega pekla, toda s Telesom ne komunicira več, odkar ni več otrok.
Z njim se ne posvetuje. 

Če telo zboli, ga Um pelje k dohtarju, kjer Um in zdravnik skleneta skupno zavezništvo proti njegovemu telesu! Njuna skupna naloga je disciplinirati Telo.

Tudi ko mu je najslabše, misli le na to, da ne bi bilo najslabše. Vse namreč ocenjuje primerjalno!

Če misli, da mu gre dobro, je to le zato, ker misli, da mu gre nekoliko bolje kot sosedu.

Zdaj je na planetu bog Krivda namesto Boga.

****

Današnja sodišča izrekajo kazni, ker se ravnajo po zakonih. Sočutja ne poznajo. 
Tudi zanje je Odgovornost le v funkciji vrat, ki vodijo h Krivdi! Sodišča dokazujejo krivdo!

Sočutje poznajo samo kot pomilostitev kriminalca, ki služi Luciferju. Kajti ta že v začetku ve, da se mu na sodišču ne bo nič zgodilo, izognil se bo kazni ali dobil najmilejšo. Prek njega nam namreč Veliki Manipulator sporoča, da "zna odpuščati", kadar mu verno služiš. Zna biti milosten, in human!

Resnica pa je, da ne obstaja resnično sočutje brez Odgovornosti!

Odgovornost odpira Zavest, medtem ko Krivda um zapre.
To ve vsak šolarček, ki pred šolsko tablo otrpne od strahu! Strah človeku prepreči, da bi se učil.

Tam, kjer prevladuje Krivda, ni Odgovornosti.

Krivda in Odgovornost - se izključujeta.

Edini namen Krivde, ki je zdaj postala sistem(!), je ta, da išče krivce, ker sistem ne deluje, in jih kaznuje.

Če krivca ne najde, si ga izmisli. Ustvari ga, ker ga potrebuje, da bi sistem sploh deloval. Brez krivca, da nosi Krivdo, sistem odpove.
Krivda MORA najti krivca, sicer sistem ne funkcionira! Podre se!

Krivda se zadovolji s kaznijo. Od tu naprej ne gre. 
In ker jo kazen le začasno zadovolji, mora ritual iskanja krivca in kaznovanja ponavljati.

Naša država samo ponavlja tisto, kar nas je v šoli naučila. 
Naša šola namreč ne uči in ne vzgaja. Samo grozi, kaznuje in ustrahuje!

Posledično imamo družbo s Krivdo kot nasprotje svobodne družbe, ki sprejema Odgovornost za tisto, kar počne.

Zato je Odgovornost edina sila, ki je sposobna dokončno vreči Krivdo dol s tega planeta in osvoboditi človeštvo!

Krivda mora proč od tu. Tu nima zdaj več kaj početi, dosti je bilo tega brezbožnega početja (početja brez Boga!). Bog - Krivda ne more nadomeščati Boga Ljubezni, ker Stvarstvo tega ne bo več prenašalo. Preveč Zavesti je že vdrlo na Planet, da bi vse še naprej ostalo tako, kot je bilo. Planet je Ljubezen sam po sebi, ker je ustvarjen z Ljubeznijo, in ta ima svojo Zavest, zato tudi lastno Voljo. Stvarstvo jo je izrazilo in Bog jo bo upošteval!

Planet se je že odločil! Zemlja NOČE umreti.

****

To, kar Lucifer počne in to, čemur zdaj sledimo, mu zagotavlja možnost izsiljevanja, parazitiranja - to je pobiranja sadov tujega dela, kamor spadajo tudi kraja mineralov iz trebuha Zemlje, in trganje Njenih sadežev - vse to nam potem prodaja za denar.

Zastruplja nam tla, hrano, zrak, vodo, da lahko potem zaračunava porabo čiste vode, čistega zraka, čiste zemlje, čiste hrane.... Lucifer umaže, onesnaži, zastrupi, pokvari in ubije, zato da ostanke, ki še niso mrtvi,  prodaja.

Zato mora najprej omejiti, da bi lahko prodajal. "Ponudba" in "povpraševanje", kar nastane s tem, ko ustvariš pomanjkanje, sta Luciferjev izum. Ta dva pojma sta zato, da z njima Lucifer zakrije pravi smisel svojega upravljanja s planetom, z vsemi živimi bitji, rastlinami in živalmi, predvsem pa s človekom. Torej, z nami.

To je Lucifer.

Prodaja nekaj, kar ni njegovo,  da bi smel prodajati. To, kar nam prodaja, je naše, narejeno in ustvarjeno za nas. Nikoli ni bilo njegovo! Sam namreč tega ni znal ustvariti.

Laže in krade tuje, in si prisvaja. Prisvaja si nekaj, kar sta za nas ustvarila Bog Oče in Mati Vsega v Vesolju.
Bog Oče in Mati sta BOG! Bog ni le eden od njiju, Bog sta oba.
Mi pa smo njuni otroci.

Lucifer "ustvari" svoje kroge ponavljanja znotraj velikega naravnega Kroga obnavljanja, ki sta ga ustvarila naša Prva Starša, Oče in Mati!
S tem veliki Krog samodejnega obnavljanja življenja prekine.

Lucifer ustvari nova pravila, da nas z njimi omeji in nam preprečijo svobodni dostop do vsega, kar potrebujemo za življenje.

Trdi, da je itak vse njegovo, in da bi brez njega, in njegovih intervencij, vsi skupaj pomrli. Skratka, ne bi preživeli.

Tako diktature ohranjajo sebe.

Lucifer proizvaja pomanjkanje, da s pomanjkanjem služi. Zato pomanjkanje vzdržuje.
Obljublja sicer izobilje nekoč v prihodnosti... vendar pa diktature v obilju ne delujejo! Ne morejo delovati, zato diktatura nujno potrebuje pomanjkanje. Tega vzdržuje, saj v pomanjkanju lahko izsiljuje in krmari družbo.

Če Lucifer govori, da smo trenutno v prehodnem obdobju, in da bo boljše... nekoč, v prihodnosti, če.... (postaviš pogoje!) - potem laže! 
Spominjam se, da smo vedno živeli v nekakšnih "prehodnih obdobjih". Ko se je eno izteklo, nam je Lucifer brž ponudil drugo, da smo vanj padli. Na to smo bili že navajeni in se nismo kaj dosti razburjali, še vedno nam je ostajalo upanje za boljšo prihodnost.

Prehodna obdobja so ritual, ki jih sistem pomanjkanja potrebuje. Z njim nas Lucifer obvezuje in drži v napetosti pričakovanj. 
Zato čim se konča eno prehodno obdobje, si Lucifer izmisli drugo.

Mislimo, da gre za nekakšno zakonitost dobrega poslovanja, ki je pa mi, ki smo samo navadni ljudje, ne razumemo.
In zato se učimo takšnega poslovanja od teh, ki dajejo vtis, da ga obvladajo.
Delujemo in razmišljamo po nareku, vedno po enakem vzorcu. 

Zakaj? Zato, ker so nam ga takšnega privzgojili!

Privzgojili so nam ga skupaj s Krivdo. Natančneje: privzgojili so nam Življenje s Krivdo. Rekli so nam, da smo obteženi s Prvinskim Grehom. Ta naj bi izviral še iz naše ločitve od Boga.

Tole o Grehu je veleneumnost in super-bedastoča! 
Vsa ta zgodba o prvinski neposlušnosti je bedastoča! Je samo zelo zlonamerna in skrajno butasta interpretacija Materine velike "krivde" ob Izgonu iz Raja. 
Neumnost, ki je vedno služila izključno samo Luciferju in njegovim služabnikom.

Njegovi privrženci, verniki in mignončki le izvršujejo njegova povelja. Vmes so sveto prepričani, da vse te Luciferjeve zapovedi prihajajo od Boga. 
Lucifer še resnico zlorabi tako, da te z njo ubije! 
Luciferja prepoznamo po namenu. Njegova resnica je nož v telo, Božja Resnica pa rano zdravi.
Namen je očiten!

Vsi tisti, ki nam na takšen ali drugačen način privzgajajo občutke krivde, so Luciferjevi, zanj opravljajo umazano delo, nam pa lažejo, da je takšna Božja volja. Da naš Oče tako hoče.

Resnica pa je vse kaj drugega.

Kadar naš Oče pravi: zgodi se moja Volja.... to pomeni: Zgodi naj se tisto, kar Mati Vsega v Vesolju (ki je naša Mati!) želi in hoče naj se zgodi! Kajti ONA JE MOJA VOLJA.

Ona je Želja, ki je ustvarila Življenje. Ona si ga je želela, Ona ga je hotela in zato Življenje JE.

Ona JE Življenje. 
Med Materjo in Življenjem je enačaj. 

****

  

Monsanto je krasen primer pokvarjene mentalitete luciferjanskega načina razmišljanja.

Ta multinacionalna korporacija, ki se ukvarja s poneumljanjem ljudi, proizvaja semena, ki se naslendje leto, potem ko jih poseješ, ne obnovijo!

Rastline ne rodijo več plodnih semen.

Rojevajo jalovo seme iz katerega nič ne zraste. To so semena samo za enkratno uporabo.

Ker nimajo več Življenja v sebi, je vsako leto treba kupovati novo seme. Na tako onesnaženem polju, ne raste nič, razen Monsantovih semen. Zato jih je treba zopet kupiti pri Monsantu.

Tako te Lucifer obveže na odvisnost samo od njega.

Njegovo seme rodi rastlino, ki ne rodi novega semena. Oziroma rastlina rojeva seme, ki je neplodno. Tako se rastlina ne obnavlja več v božjem Krogu, kjer rastline rasejo iz sebe, v neskončnost kot jim je namenjeno. Vse kar potrebujejo, da se lahko nadaljujejo, sta naša skrb in hvaležnost, poleg čiste vode, zraka, mineralov, ki so v zemlji, ko je ta zdrava!

To, kar rastlinskemu svetu naredi mentaliteta Monsanto – naredi človeški družbi ideologija LGBT gibanj.

Enako kot pri Monsantu, ta mentaliteta ljudem ne zagotavlja obnavljanja Življenja. Zagotavlja le mnoge oblike odvisnosti, s tem vedno nove oblike biznisa in z njim zaslužkov. Vse to gre na račun umetno ustvarjenega pomanjkanja v družbi!

Ne morejo pa biti nekaj, kar niso! In zato so jezni.

Jalovost je svetovni trend, ki zdaj osvaja svet z naskokom.

Jalovost odpira nova delovna mesta in ustvarja nove poklice, ki jih prej ni bilo! Niso obstajali, ker za to ni bilo potrebe.

Jalovost na primer zahteva proizvodnjo otrok!

Temu sledi trg s ponudbo in povpraševanjem, kdor ne more narediti otroka, ker nima ustreznega spolnega aparata za to, volje ali želje - ta si otroka lahko kupi!

S tem trgom se uvaja novodobno suženjstvo. Vsak trgovec namreč ve, da tisto, kar lahko kupiš, lahko tudi prodaš.

Če ti otrok ni bo všeč, ga lahko zamenjaš ali prodaš naprej. To je samo vprašanje časa, kdaj nam bo vse to postalo sprejemljivo, če se vmes ne bo nič spremenilo (sam mislim, da se bo).

Uvajamo nove oblike odvisnosti in ukinjamo samozadostnost. Ukinjamo tradicionalno družino in to imenujemo "človekova pravica".

Predstavljajte si, da Monsanto sam sebi napiše zakonodajo, po kateri je demokracija samo če njegova jalova semena enakopravno tekmujejo z vsemi drugimi semeni na tržišču.

Pri človeku in LGBT ideologiji, pa gre za Monsanto mentaliteto Življenja samo za enkratno uporabo!

V to zdaj silimo.

Vse več je poneumljanja in vse več je želje po tem, da smo odvisni od sistema, ki naj regulira naše življenje za nas in namesto nas. Država naj nadomešča starše in deli pravico. Otroci lahko ostanejo otroci, in ni jim več treba odrasti. Velika pridobitev te civilizacije! Ni nam treba biti odgovorni za nič!

Otroke jim bodo »vzgajale« jasli in državne službe.

Vse to naj ureja država, namesto preprostih človeških odnosov, ki so tradicionalno v družini in se gradijo z odnosi v družinskem krogu - v dobrem in slabem!.

Družinski odnosi se potem prenašajo na celotno človeško družbo. Povsem navadna družina je temelj vseh nadaljnjih odnosov, ki urejajo človeško družbo.

Ti odnosi so zdaj čitljivi prav zaradi družine, saj nas je večina rasla z družino.

Če kdo od nas ni imel dobre in prijazne družine, dobrih in prijaznih staršev, očeta in matere - je pa zavidal tistemu, ki ju je imel ali pa misli, da so jih drugi imeli. Toda merilo dobrega starševstva je bilo, če ne drugače, je pomanjkanje družinske toplote izhajalo iz želje in potreb tistega, ki tega ni imel zato, ker doma ni dobil.

Toda družina, pojem družine, občutek toplote doma in varnosti... je vsakemu od nas referenca.

Zato pa je Stvarstvo čitljivo.

Brez družine pa je nečitljivo, zato tudi nedoločljivo, nerazumljivo in povzroči človekovo notranjo nestabilnost. Postanemo zmedeni, saj se zapletemo s poljubnimi ljudmi, pravzaprav nedoločljivimi bitji z nedoločljivimi nameni in navadami, ki se sproti spreminjajo. Zanje ne katera ne veš, kaj so in kaj pomenijo. Če sploh kaj.

In prav tako so odnosi med njimi lahko poljubnimi odnosi. Najlaže jih je opisati z zmešnjava in kaos.

Tega ni mogoče urejati ne racionalno ne emocionalno. Takšen kaos je brez referenčne točke na katero bi se lahko oprli in se nanjo sklicevali.

Zaman poskušamo že definirati, kaj je sploh Zdravje!

Po čem naj ga sploh ločimo od Bolezni, če je bolezen postala oblika vladavine in odloča o vsem?!

Zato ni čudno, da razmišljamo, kot zdaj razmišljamo, da je Bolezen normalna, da pa je »Zdravje« samo imaginaren pojem.

Telesno, torej fizično, in duševno zdravje, je samo stvar dogovora! Tako kot "resnica"! Vsak ima lahko svojo! Tako je rekel tisti, ki nam je v začetku ponudil svobodo vseh resnic, a so sčasoma naše izginile. Ostala je samo njegova.

Če ni družine, v kateri sta starševska lika oče in mati, in ne neka poljubna bitja nedoločljivih spolov in pogledov na življenje, se Stvarstvo sesuje. Zgrmi vase in se okoli nas vse neha. Najprej je konec Stvarstva, nato temu sledi še Vesolje.

Človek, in njegovo telo (Telo), sta miniaturna shema Vesolja. 

Vse v njem je na dosegu roke. V Telesu potuje Zavest hitreje od Svetlobe, hitreje od Boga, hitreje od vsega. Še Misel le caplja za njo, počasi in previdno, da se ne bi spotaknila ob nekaj, česar še ne vidi pred sabo.

Človeška Zavest je božja. Bog se uči od nas, in o svojem Vesolju od nas, ker se mi tega učimo od svojega Telesa.

Mi smo pa Njegovo.

Zato morajo ti, ki Monsantovo "čudo" od jalovih semen samo za enkratno uporabo uporabljajo bolna namesto zdravih semen, dobro premisliti. Ne vedo, v kaj se spuščajo, ker se ne zavedajo posledic svojih dejanj.

Za enkrat ni videti, da bi se zavedali pravnih in moralno-etičnih problemov, ki iz tega izhajajo. Vse to bodo spodbudili s takšnim svojim nepremišljenim ravnanjem. Odgovornosti pa niso pripravljeni in tudi ne sposobni prevzeti.

Predvsem je videti, da želijo reševanje problemov, ki bodo nastali, prevaliti na celotno družbo. Tudi na tiste, ki se z njihovimi zakoni ne strinjamo, in upravičeno protestiramo proti brisanju božje Abecede iz Stvarstva.

Ne strinjamo se z njimi, ker nam želijo vladati, prevladovati in nam ukazovati. Pisati hočejo zakone, ki ne bodo veljali le zanje, temveč za vse! češ, da je to vseeno, da s tem nikomur ničesar ne jemljejo.

Hočejo aktivirati državo, da bo prenesla vse finančne in moralne posledice njihovega nepremišljenega in skrajno neodgovornega ravnanja, ki izvira iz maščevalne nastrojenosti zaradi krivic, ki da so jim bile storjene. V imenu religije, tradicije, rasizma, homofobije, ksenofobije....

Sami pa, infantilni kot so, brez zdravega vodstva (notranjega itak nimajo) nočejo prevzeti odgovornosti za lastno početje, ne za svoje ideje in dejanja, odločitve in posledice.

Poglejmo, kaj se dogaja z Monsantovimi jalovimi semeni, potem pa si to v mislih poskusimo  preslikati v družbo prihodnosti!

Vsa semena za vsako rastlino bo treba vedno znova kupiti. V človeški družbi so rastline – ljudje. In vsakokrat jih bo treba znova kupiti, nekdo jih bo moral za nas izdelati. Znanost? Plemenska bitja, ki bodo tako gensko načrtovana z namenom, ustvarjena samo za razplod?

Pridelovalci hrane postanejo odvisni od Monsanta. Pridelovalci ljudi bodo pa odvisni od nekega drugega Monsanta, ki šele pride. Pojavil se bo, ko bo nastal trg in ko bo povpraševanje po njem. Ko bo potreba, bo nastal.

Že zdaj je videti, da tisti, ki niso fizično sposobni narediti in roditi otroka zase zahtevajo enake pravice, kot bi bili. Pomanjkljivost zmožnosti naj zapolni država!

Eno je, ko se to zgodi enemu paru na 50 zdravih ljudi, povsem drugo pa, ko se to zgodi večini ali vsem parom. Če bodo tedaj sploh še razmišljali v parih. Najbrž pa bodo imeli neko svojo abecedo ali pa si samo mislijo, da jo bodo imeli.

Zdrava semena koncern Monsanto uničuje že s tem, ko seme zleti na sosednjo parcelo in njeno rodnost zaduši z vsiljeno prisotnostjo. Monsantovo seme zamori zdravo zemljo in prežene zdravo seme, da ne raste več.

Semena pač letijo čez mejo lastništva in nihče jih nič ne vpraša. Nikomur ni mar in ne sprašuje kaj komu ustreza in če sosed morda tega ne želi, ker bi kmet rad ohranil rodovitnost svoje zemlje in semen. Pa tega ne bo mogel.

Invazivnost je del našega vsakdana in mi se moramo temu ves čas uklanjati in prilagajati.

Lucifer nas dela odvisne od njega, in mi se ne znamo več niti braniti. Ne znamo braniti svoje "normalnosti", saj niti ne vemo kaj to sploh je, normalnost!

Luciferijanstvo trenutno vlada temu planetu in njegova vladavina se bo ohranila toliko časa, dokler nas bo Lucifer s Krivdo držal za vrat.

Zdaj pa dobro pomislite, kdo vam že vse življenje vsiljuje Krivdo in vam jo servira na krožniku!

Iz tega poneumljanja nista izvzeti ne Cerkev ne ateistična komunistična oblast!

****

Človeku ni treba vzdrževati Krivde, ker Krivde ni.

Krivda je Tema, je stanje brez zavesti o tem kar je in kaj se nam v resnici dogaja. Krivda ne ve kaj dela! Krivda je PROGRAM.

Druga njena značilnost je, da ne pozna Odgovornosti, saj sploh ne ve kaj to je. Te nima v programu.

Krivdo je najlaže opisati tako, da si predstavljamo v zavest ujete koščke Teme. Ti se obnašajo podobno, kot mehurčki CO2, ki so ujeti v mineralni vodi.

Streseš kozarec - in mehurčki splavajo v atmosfero. Ostane le čista voda brez mehurčkov. 

Ti mehurčki so Dvom.

Vase smo ujeli koščke dvoma in zdaj jih zadržujemo. Sprejeli smo za dejstvo, da dvomi obstajajo in da tako mora biti. Zdi se nam, da s tem ni nič narobe.

Zdaj ta dvom zadržujemo v sebi, pa niti naš ni! Samo posvojili smo ga, ko smo sprejeli Krivdo.

Ujeti smo v tuje dvome, posvojili smo jih in zdaj so naši. Zato zdaj ne moremo bliže k Zavesti, k Bogu. Ne moremo k Njemu, da bi se lahko pogovarjali z Njim. 
Čeprav sta Bog Oče in Bog Mati povsod okrog nas in tudi v nas!

Zaradi tega se ne moremo spojiti z Zavestjo, z Lučjo!

Moj Bog vedno poudarja: Kako lahko ljubite nekoga, ki se ga bojite?! To ni ne naravno ne normalno...

Le kako lahko trdite, da me ljubite, če pa verjamete tistim, ki so vam rekli, da vas bom kaznoval in vas že kaznujem za vse vaše grehe.

Potem vam opišejo premnoge načine mojega maščevanja in grozovite kazni, ki naj vam bi jih pripravljal...

Ki pa so merljive samo s tistim, kar z vam oni sami počnejo in kar si izmišljajo. To počno, da bi se jih bali, zato vas strašijo pred mano in vas mučijo z dodajanjem vedno novih in večjih dvomov, da dvomite vase, v vašo vrednost in potrebnost. To počnejo zato, da bi si vas podredili!

Pravijo, da nadomeščajo mene... toda - le kakšen Oče to počne svojim otrokom?!

Tisto, kar nam preprečuje stik z Zavestjo, - je Krivda!

In ta nam je bila privzgojena namenoma.

Zaradi dvomov vase in o tem kam sploh spadamo, se zdaj odpovedujemo večnemu Krogu obnavljanja Življenja. Raje verjamemo prevarantu, manipulatorju z Življenjem. Prodaja nam nekaj, kar ni njegovo.
Vse je naše že Začetka, ker sta naša Oče in Mati ustvarila za nas, z namenom, da bi mi imeli!

To prodajanje božjega se mora zdaj nehati.

****

Stvarstvo je Lijak.
(za obširnejšo razlago o tem kako Lijak deluje, glej na blogu: ZGODBA O LIJAKU!)
https://obstajajoljudje1.blogspot.si/2017/07/zgodba-o-lijaku.html

Lijak zožuje prostor in skrči čas, tako da počasi lezeta skupaj in oboje limitira k ničli. Odločati se bomo morali hitreje in pravilno, ker nas bo Lijak v to prisilil. Daje nam vedeti, da nismo sami in da nam Vesolje pri tem, da se hitreje odločimo, pomaga.

Luciferju so dnevi šteti, čas se mu izteka. Nobene volitve in nobena zmaga v eno ali drugo smer, tega ne more spremeniti.

Ni Krivde, prijatelji moji!

Nihče je ne potrebuje, ker nikomur ni nič vredna. Nikomur nič ne daje, vsem nam le jemlje, vse vzame zase. Naj se torej ima, če si je dobra!

Režim, ki nam zdaj ne pusti ne živeti ne dihati, delati in ustvarjati in skrbeti za naše drage... ta režim, ki nam ne dovoli biti del naravnega Kroga obnavljanja Življenja, nas poskuša prepričati, da smo popolnoma sami, pozabljeni, sebi prepuščeni, da prav nihče ne misli na nas, da za nas Bog niti ne ve in mu je kratkomalo vseeno.

Ta režim je luciferijanski. Ni mu mar za človeka, za človeštvo, ni mu mar ne za ljudi in ne za Življenje!

Luciferijanstvo ustvarja pomanjkanje, ker samo v pomanjkanju najde smisel zase in svoj obstoj.

V bistvu pa prezira samo sebe. Zato nas sili, da se ponižujemo.

Iz tega vleče dobiček, profit. Tega lahko pridela samo z našo izgubo.

Režim služi z izgubo!

Služi z mahinacijami, s prevaro, saj Sistem ne doda ničesar k ustvarjenemu, samo usede se na tuj trud in obdavčuje naše delo, naš trud. Potem od tega dobro živi svoje parazitsko življenje in mu ni mar za nas.

Preživi lahko samo tako, da nas omejuje. Krade in tako ohranja svojo moč nad nami.

Pri tem si pomaga s predpisi, ki nam jih vsili, potem pa jih ves čas popravlja, dopolnjuje in spreminja., kar počne z namenom ustvarjanja občutka nestabilnosti v človeku, saj večino časa porabimo za prilagajanje.

Lucifer ne pozna užitka, ki bi izviral iz njega samega, ko nekaj koristnega narediš. Lucifer ne ve kako se počutiš, ko nekomu pomeniš, ko za nekoga skrbiš, ga imaš rad in zato mu daš z veseljem. Dati nekomu, ki potrebuje, je zadovoljstvo!

Zdaj pa služimo pretežno tistim, ki jih ta režim razglasi za "žrtve", čeprav so paraziti, lenuhi, rablji.

To je sistem izsiljevanja, ki reveža sili, da tekmuje z drugim revežem. Koljemo se med sabo za drobtinice.

Tako, kot jaz to vidim, gre za to, da lačne in prezeble spreš med sabo. Da se reveži tepejo za ostanke, ki padejo z mize teh, ki revežem pišejo zakone in jim postavijo pravila, ki se jih morajo držati.
Potem ta, ki to dela, uživa v svoji premoči.

Potem sta sprta reveža pač odvisna od "dobrotljivosti" in milosti režima, ki počne samo to, da prerazdeljuje pomanjkanje tako, da ga enemu da malo več, drugemu pa manj. A je to še vedno le pomanjkanje!
Potem reveža ta sistem branita, ko v njem poskušata ohranjati svoj položaj.


Po navadi takšni najbolj vneto zagovarjajo krivičen sistem!

Igraš na njegovem igrišču, po pravilih, ki jih postavi Lucifer. Sodnik je prevarant, njegov uslužbenec, in lopar, ki ga držiš v rokah je - Luciferjev! Mrežica, ki je napeta čez igrišče je njegova! Čim zgrabiš žogico - si že izgubil.

****

Moj Bog pravi, da se tisti, ki zdaj vodijo ta svet, kljub vsemu nekje globoko v sebi zavedajo (v bistvu se tega njihovo Telo tega zaveda!), da jim bo Bog postavil le eno samo vprašanje:

"Kje so vsi moji otroci? Precej jih manjka, ne vidim jih med vami... kaj ste jim storili? Kje so? Kam ste jih skrili?!"

In ker vedo, da smo vsi ljudje božji in je celotno človeštvo božje (od Boga), torej smo NJEGOVI - jih je tega vprašanja zdaj panično strah!

Histerični so, s to svojo Krivdo, ki ni od včeraj! Tam je odkar so prišli na naš planet delit pravico in urejat naša življenja. Pravijo, da jih je Bog poslal in da to počno v Njegovem imenu.

In zato zdaj hočejo vso Krivdo za svoj neuspeh zvaliti na nas! Da bodo sami pred Bogom čisti in brez greha!

Svojo Krivdo zdaj poskušajo omiliti tako, da vabijo migrante, muslimane, drugo kulturo sem med nas. Tako hočejo narediti vtis, da smo vsi skupaj, "ena lepa multi-kulti družina", »mi 'mamo se fajn«.

Saj veste, človekove pravice in to....

Hočejo Bogu sporočiti, da pravzaprav tu ni nič narobe, ker smo zdaj vsi skupaj šaldo zadovoljni, razen morda nekaj posameznikov in v redkih primerih o katerih ni vredno niti poročati.

(šaldo je izraz, ki so ga včasih uporabljali v teh krajih, pa ga zdaj ni več slišati prav dosti).

Zavili so se v "humanost", ki pa je mrzla in povsem brezčutna, ko se je dotakneš. Ker je brez Srca!

Brez prave dobrote je, samo z grožnjo kot obljubo naše prihodnosti!

To so zlagani prividi humanosti človeštva.

Vse bodo žrtvovali, da bi se izognili preprostemu vprašanju, ki pa se mu ne bodo mogli izogniti: "Kje so moji otroci? Kaj ste jim storili?"

Potem pa nikomur več ne bo treba "premetavati kosti", ker bodo te same vstale in bodo govorile zase.

Zato so zdaj vse bolj panični.

Zato Merklova ne zna pojasniti kar počne, ne zakaj to počne.